Pivovarji ostri do vlade: dvig trošarin na pivo je “katastrofa”

Vlada premierja Roberta Goloba je v začetku maja sprejela uredbo, s katero se od 1. junija za sedem odstotkov zvišujejo trošarine na pivo. Pivovarji ukrepu ostro nasprotujejo in opozarjajo, da bo ta najbolj prizadel male pivovarne ter da argument vlade o izboljšanju javnega zdravja “ne pije vode” – vino namreč trošarin ni deležno.

Trošarina po novem znaša 12,95 evra za en volumski odstotek alkohola za en hektoliter piva, 141,24 evra za en hektoliter vmesnih pijač in 1.412,40 evra za 100 volumskih odstotkov alkohola za en hektoliter etilnega alkohola, je razvidno iz uradnega lista.

“Ukrep je slab zlasti za male pivovarje, saj od njih pobira država drobiž, medtem ko bi pivovarne ta denar lahko vložile drugam. Branža na splošno ni v najboljšem položaju ob vseh podražitvah, zato je dvig trošarine v tem trenutku prav nesramen,” je za Forbes Slovenija komentirala Anita Lozar iz ajdovske pivovarne Pelicon.

“Zdi se nam malo nepravično in nesmiselno, ker vinarji ne plačajo niti centa trošarine, nam pa jo še dvigujejo. Že tako imamo visoko trošarino glede na druge države v okolici,” je dejal direktor pivovarne Tektonik Gašper Potočnik.

“Vsi mali pivovarji brez izjeme so na robu preživetja. Ta ukrep pomeni, da se bodo tri ali štiri takšne pivovarne zaprle, zagotovo,” pa meni solastnik in sodirektor pivovarne Loo Blah Nah Igor Lazar.

Andrej Sluga iz goriške pivovarne Reservoir Dogs, ki je bil kot predsednik Združenja pivovarjev Slovenije tudi del pogajalske skupine z ministrstvom za finance, medtem opozarja, da so bile “že obstoječe trošarine nenormalno visoke”, a da jih skrbi, da vlada v prihodnje načrtuje še dodatna višanja, čeprav so trošarine po njegovih besedah občutno višje kot v okoliških državah.

Kakšen bo dodaten strošek

Pri Loo Blah Nah pričakujejo, da bodo trošarine prinesle dodatnih 300 evrov mesečnega stroška. Po Lazarjevih besedah to morda ne zveni kot veliko, toda pivovar vidi ukrep kot še en “žebelj v krsto” za industrijo. “Ta vlada je za gospodarstvo katastrofa, vsak mesec je neka nova dajatev, kar je res neznosno,” je dejal.

Za ljubljanskega kraft pivovarja Tektonik bo strošek dodatnih trošarin za pivovarno pomenil dodatnih 6.000 do 7.000 evrov na leto, je dejal Potočnik. Da izničijo učinek trošarin, razmišljajo, da bi “malce znižali alkoholno stopnjo”, in sicer za par desetink odstotka alkohola.

Kot je razvidno iz gradiva o uredbi na portalu e-uprava, bi finančno ministrstvo z dvigom dajatve na pivo, vmesne izdelke in etilni alkohol zbralo dodatnih 8,4 milijona evrov prilivov na leto oziroma v povprečju okrog 700 tisoč evrov na mesec. Leta 2023 je država iz tega naslova pobrala slabih 120 milijonov evrov, od tega je prišlo 72 odstotkov ali 85,8 milijona evrov od piva.

Na ministrstvu pričakujejo, da se bo zaradi trošarin pivo podražilo, in sicer naj bi se cena za pol litra piva zvišala za 3 cente oziroma za dva odstotka ob ceni 1,24 evra. Delež trošarine v maloprodajni ceni bi se po oceni ministrstva zvišal z 22,1 na 23,2 odstotka.

Trošarina dražja od surovin

Kot pravi Sluga, je industrija v “absurdni situaciji”, ko je “trošarina dražja od cene surovin za pivo”. Po njegovih podatkih v Sloveniji že sedaj veljavna trošarina za en hektoliter piva s petodstotno vsebnostjo alkohola znaša 63,5 evra, medtem ko v sosednji Avstriji znaša 25 evrov. Na Madžarskem je trošarina 22,45 evra, na Hrvaškem 26,55 evra in v Italiji 37,4 evra, navaja predsednik pivovarskega združenja.

Z novo uredbo pa se bo slovenska trošarina dvignila na 64,75 evra za hektoliter piva, kar je 160 odstotkov več od avstrijske dajatve. Okoliške države so relevantna primerjava, ker se lahko Slovenci zapeljejo čez mejo po pivo, če je tam cenejše, pojasnjuje Sluga.

Tudi ministrstvo je v pripravi uredbe ugotavljalo, da je obdavčitev piva v Sloveniji med višjimi v EU, kjer zasedamo deveto mesto, in višja kot v sosednjih državah.

Lozar ocenjuje, da bi vlada s povišanjem trošarin od malih pivovarn zbrala približno milijon evrov na leto, medtem ko Sluga meni, da z ukrepom vlada cilja predvsem na največjega pivovarja v državi, Pivovarno Laško Union, toda pri tem bodo po njegovih besedah kolateralna škoda slovenske mikropivovarne. Te med drugim nudijo mnogim mladim njihove prve zaposlitve, je opozoril.

Javno zdravje

Vlada je odločitev za dvig trošarin utemeljevala predvsem z argumentom, da s tem zasleduje cilje na področju javnega zdravja. Toda pivovarjev, s katerimi smo govorili, ta argument ni prepričal, saj – kot pravijo – vino ni obdavčeno na ta način, čeprav, kot pravi Sluga, Slovenci približno enako količino alkohola kot s pivom vnesemo z vinom.

“Včasih vlade trdijo, da to delajo v imenu zdravja, kar v tem primeru ne pije vode. Če bi bilo to res, bi bile vse alkoholne pijače obdavčene. Ampak nekatere imajo nično trošarino, nekaterim – na primer pivu – pa se trošarino vztrajno veča. Po letu 2000 se bo že petič zvišala trošarina na pivo. Od petih vlad, ki so to storile – z izjemo trenutne Golobove – so še vse ali odstopile ali prejele nezaupnico,” je dejala Lozar.

To obravnavo je kot “nelogično” opisal tudi Lazar, ki je dodal, da so Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), v okviru katere deluje Združenje pivovarjev Slovenije, predlagali, da vloži ustavno presojo ukrepa. “Mi tudi mislimo, da večina alkoholikov v Sloveniji pije vino, ne piva. Če bi vlado skrbelo za zdravje, bi verjetno dali vsaj manjšo trošarino tudi na vino,” je dejal.

“Če država potrebuje denar, ima pri vinarjih še nekaj luknje,” pa je pripomnil Potočnik.

Na mizi tudi višji dvig

Lazar je kritičen tudi do GZS in je napovedal, da bodo “protestno izstopili” iz združenja, ker po njegovih besedah GZS ne naredi dovolj, da bi omejila vedno nove in nove davke trenutne vlade. “Jaz bi od njih celo zahteval, da odrečejo podporo tej vladi in da zahtevajo nove volitve,” je dejal.

Kot je pojasnil Sluga, ki je bil udeležen na sestankih z ministrstvom za finance, je ministrstvo že decembra 2023 načrtovalo dvig trošarin na pivo za 25 odstotkov, takrat zaradi visoke inflacije. Tak ukrep bi bil po njegovih besedah “usoden za industrijo”, skozi pogajanja pa so uspeli dvig znižati na sedem odstotkov. Vseeno ga skrbi, da to ni končni ukrep in da vlada načrtuje še dodatne dvige.

GZS se je odzvala na dvig trošarin in opozorila na negativne posledice za male pivovarje ter diskriminatorno obravnavo proizvajalcev različnih alkoholnih pijač.

“Gre za izrazito nepošten in nesorazmeren ukrep, saj se pod pretvezo varovanja javnega zdravja dodatno obdavčuje le alkohol v pivu. S tem država diskriminatorno obravnava alkoholne pijače in sektor pivovarstva obsoja na propad,” je v sporočilu za javnost zapisala tudi GZS.

Kritični tudi v Pivovarni Laško Union

Nove trošarine je v nedavnem intervjuju za Forbes Slovenija komentirala tudi glavna direktorica Pivovarne Laško Union Marta Bulhak. Tudi ona je poudarila, da so trošarine v Sloveniji ene najvišjih v Evropi. Pivovarna je sicer v lasti mednarodnega pivovarskega koncerna Heineken.

“Zato se mi zdi pomembno vprašati, kaj pravzaprav njihov dvig naslavlja. Če je cilj spodbujati zmernejšo porabo alkohola, potem nadaljujmo dialog in skupaj poiščimo rešitve. Po številnih izkušnjah iz tujine se je namreč že večkrat pokazalo, da zgolj zviševanje davkov ne prinese želenih učinkov.”

“Z vidika poslovanja lahko rečem, da nikoli ni pravi trenutek za višje trošarine – vplivajo namreč tako na potrošnike kot na proizvajalce in celotno dobavno verigo,” je dodala.